9. mednarodni filmski festival StopTrik, jesen 2019: Svoboda sličic, ali Feminizem in stop animacija
Mednarodni filmski festival StopTrik, festival stop animacije, se v duhu feministične refleksije pripravlja na 9. edicijo v Mariboru (Slovenija, 3. – 6. oktober) in Lodzu (Poljska, 8. – 10. november). Medtem ko je poziv za prijavo del, ki nagovarja avtorice_je in producente_ke stop animacij in eksperimentalnih kratkih filmov, posnetih med 2017 in 2019, odprt do 7. avgusta (https://www.stoptrik.com/entry-form), organizatorji že pripravljamo program in priložnosti za medkulturna srečanja, ki bodo obiskovalkam_cem festivala nudila veliko priložnosti za razpravo o problemih in obetih feministične agende pri ustvarjanju animiranih filmov.
V tekmovalnem programu festivala StopTrik 2019 bo prikazano najboljše, v smislu estetike, tehnike ter presenetljivih intelektualnih preobratov, v sodobni mednarodni produkciji stop animacije. Kot vsako leto bomo obiskovalke_ce festivala ter študente_ke Maribora in Lodza povabili, da postanejo člani_ce žirije tekmovalnega programa festivala. Posebne retrospektive so zasnovane kot vizualna vrtoglavica feminističnega animiranega filma, ki jih kurirajo izjemne filmske strokovnjakinje in režiserke, kot so Franziska Brückner (Univerza za uporabne znanosti St. Pölten, Avstrija), Paola Bristot (Akademija za likovno umetnost, Benetke, Italija) in Katarzyna Kijek (režiserka stop animacij, Poljska). Brückner sledi eksperimentalnim pristopom, Bristot se poigrava s konceptom „popolnosti”, Kijek pa predstavlja animirane glasbene video posnetke, ki glasno in domiselno izražajo feministične težnje.
Partnerski festivali imajo v našem programu vedno edinstveno mesto. Letošnje_i gosti_je - Tricky Women/ Tricky Realities Festival (Dunaj, Avstrija), O!PLA (Festival Poljse animacije) in Animafest Zagreb (Hrvaška) – na mariborske srednje šole prinašajo zmagovalke_ce, nagrajenke_ce in posamične selekcije odličnih del v želji, da o umetnosti animacije spregovorimo neposredno z mladimi. Naša moška zaveznika, umetniška direktorja Maciej Misztal (Lublin Film Festival, Poljska) in Pedro Rivero (Animakom Bilbao, Španija), bosta velik obseg predstavljenih feminističnih izrazov dopolnila z igranimi in eksperimentalnimi kratkimi filmi ter stripi. Predavanja, razprave in posebni dogodki nam bodo nudili prostor za debato o naših pričakovanjih glede kombiniranja umetnosti animacije in novega vala feminizma, ki se pojavlja v različnih družbah. Tisti, ki jih prvenstveno zanima predvsem specifičnost stop animacije, bodo na vsakodnevnih Q & A pogovorih imeli priložnost srečati filmske režiserke_je. Tradicionalna StopTrikova poslastica, „Trik show” razprava o tehničnih vidikih stop animacije, bo dopolnjena z vpogledom v povezavo med VR in stop animacijo ter kratkim intenzivnim tečajem skladanja glasbe za animirani film. Najmlajši publiki je namenjen navdušujoč uvod v stop animacijo – številni filmi, predvajani v Lutkovnem gledališču Maribor, kot tudi posebno presenečenje, ki jim bo omogočilo srečanje s kitajsko tradicijo senčnega gledališča iz sečuanske regije. Medtem ko bo pri razkrivanju imen in prispevkov izvrstnih filmskih ustvarjalk_cev, govork_cev in predavateljic_ev potrebno imeti še malo potrpljenja, že lahko razmislite o udeležbi na praktični delavnici stop animacije, ki jo bo vodil srbski duo, Ana Nedeljković in Nikola Majdak ml., avtorja priznanih filmov Rabbitland in Untravel. Seveda pa lahko pričakujete tudi obilo drugih posebnih dogodkov, kot so koncerti, razstave, vodeni ogledi, zabave itd.!
Če se sprašujete, zakaj festival stop animacije opozarja na vprašanje prisotnosti feminizma v mikavnem svetu lutk, gline, manipuliranih predmetov in fotografij ali v minljivih svetovih, ki jih preoblikuje vsak premik zrna soli, peska, kave in drugih materialov, naj vam povemo, da je naš cilj jasen in preprost. Presežimo napihnjene mehurčke družbenih omrežij in skupaj razmislimo o pomenu sodobnega feminizma v odnosu do medija, ki nas zanima. Osredotočimo se na težave, ki so za vse umetnice_ke, ki delujejo izven prevladujočih načinov produkcije, relevantne tukaj in zdaj. Zato spodbujamo razmislek o odnosih med feminizmom in animacijo znotraj dveh okvirov: estetskega („Feminizem je futurizem”) in družbenega („Kontekst je pomemben”).
Sodobni kratki filmi, posneti v tehniki stop animacije, so po svoji naravi v nasprotju s prevladujočimi trendi. Tržno usmerjena TV in komercialna produkcija se redko zmeni za tokove, ki se pojavljajo na festivalih animiranega filma. Umetniška scena osvobaja ustvarjalne posameznice_ke, ki zasledujejo svoje edinstvene potrebe in vizije. Feministične_i filmske_i ustvarjalke_ci, ne glede na njihov spol, pa počnejo nekaj več: povzročajo motnje v načinih umetniške produkcije, ki jih strokovnjaki slavijo kot kanon. Pri tehnikah, konceptih montiranja in splošnih navadah percepcije feministične_i animatorke_ji posebno pozornost posvečajo avantgardni kinematografski dediščini, ki že desetletja nenehno pretresa in preobrača prevladujoče standarde „popolnega filma”. Feministični pristop v filmski umetnosti predvideva prihodnje inovacije, hkrati pa raziskuje pretekle eksperimentalne tradicije. Razmislek o futurizmu nam lahko služi kot inspirativni kontekst. Falocentrične in moškocentrične prevladujoče tendence italijanskega futurizma so sijajno razkrile umetnice, povezane z različnimi oblikami in koncepti modernizma. Vendar tudi sodobni poznavalci likovne umetnosti in kinematografije niso v celoti priznali vpliva številnih drznih žensk in transpolnih oseb v slikarstvu, kiparstvu in literaturi. Zgodovina animiranega filma, predstavljena kot niz tehnološkega razvoja in sprememb znotraj nacionalnih studijskih sistemov, se ne zdi nič drugačna. Vendar lahko sodobne feministične publike in filmske_i umetnice_ki za lastno umetniško in intelektualno dobrobit revidirajo ta prevladujoč pogled na specifične avantgardne trende (kot je futurizem) in kanon filmske zgodovine. Ob primerih kuriranih filmskih programov bomo skupaj razmišljale_i o sredstvih in načinih povrnitve ključih pojmov modernizacije in tehnologije, iskale_i nove vire za vitalno vnemo za transformacijo teles, miselnosti in okolij. Nova feministična gibanja po vsem svetu širijo zadnji poziv k uporu proti avtoritarnim državnim aparatom, ki sprejemajo in/ali spodbujajo regresivne populiste, ki omalovažujejo človekove pravice, nenormativne spole in spolne skupine, etnične manjšine in pravice vseh tistih, ki cenijo državljanstvo in naravno okolje bolj kot nacionalno ali versko pripadnost. V tem pogledu nova feministična gibanja postajajo avantgarda sodobnih družb. Preverimo skupaj, če animatorke_ji, ki delujejo izven prevladujoče filmske produkcije, slišijo ta klic in svojemu občinstvu omogočajo, da nanj odgovori.
Nobeno delovno okolje ni brez steklenega stropa, razlik v plačilu, kratenja pravic na podlagi spola in spolne raznolikosti (če naštejemo le nekaj glavnih težav, povezanih z delom, proti katerim se bori feminizem), a izjemno težko je reagirati in boriti se proti diskriminaciji, če si umetnik_ca, ki dela po naročilu, s kratkoročno pogodbo. Postaviti se zase in svoje pravice je lahko zelo težko tudi za nekoga, ki je pravkar zaključil umetniško akademijo, kjer učijo, kako biti umetnik_ca, ne pa tudi o pravicah umetnic_kov, ki delujejo v kapitalističnem načinu produkcije in distribucije. Medtem ko na različnih forumih, organiziranih v ZDA, Franciji in Združenem kraljestvu, poteka veliko navdihujočih razprav, filmski ustvarjalci iz Srednje in Vzhodne Evrope še ne predstavljajo enotne fronte. Morda zato, ker v regiji ni bilo veliko refleksije o kulturnih in ekonomskih specifikah, ki oblikujejo položaj animatorke_ja. Sistem Evropske unije za podporo filmske ustvarjalnosti ponuja veliko priložnosti, vendar za večino umetnikov-delavcev realnost predstavlja majhen, neodvisni filmski studio, daleč od potencialnih priložnosti, ki so pisane na kožo koprodukcijskim omrežjem javnih, finančnih in medijskih ustanov. Delovni ekosistem animatork_jev je krhek, a njegova pokrajina postaja vedno bolj ženska, saj vsako leto v regiji opažamo, da se vedno več žensk vpisuje v poklicne šole, kjer diplomirajo, debitirajo in si utirajo svojo pot naprej. Medtem ko so trendi, ki jih zagovarjajo ženske organizacije iz zahodni držav navdihujoči, kritične analize dela in kulturno-produkcijskih struktur Hollywooda pa odpirajo oči, se nam vendarle zdi smiselno poiskati jezik in rešitve, ki se nanašajo neposredno na naše vsakodnevne izkušnje. Feministična perspektiva ustvarjanja animiranih filmov močno presega vprašanja osebnega sloga ali splošnih estetskih meril. Feminizem je vsakodnevna praksa pristopanja k družbenim in političnim problemom na način močne skupne afirmacije človekovih pravic, osebnih svoboščin in spoštovanja do katerekoli marginalizirane skupine, področja, ki so bila v zadnjem času na novo definirana še posebej v Srednji in Vzhodni Evropi. Refleksija ustvarjanja filmov v tehniki stop animacije, ki ga določa sposobnost preoblikovanja in premikanja predhodno stabilnih stvari s pomočjo animacije sličice za sličico, se zdi popolno področje za tovrstno vajo. Poleg raziskovanja zgodovinskih dosežkov in sodobnih trendov bomo morda odkrili tudi nove načine, ki lahko osvobodijo osebno izražanje in kolektivno opolnomočenje. Morda smo se le znašli v posnetku mainstream produkcije statusa quo, udarca proti človekovim pravicam in populističnih strahov, in lahko festival uporabite kot izhod iz tovrstne resničnosti.
Kontakt:
www.facebook.com/StopTrikFestival
V angleškem in poljskem jeziku:
Olga Bobrowska, direktorica festivala, stoptrikfestival@gmail.com, 0048 536 256 157
Michał Bobrowski, programski direktor, mch.bobrowski@gmail.com
V angleškem in slovenskem jeziku:
Urška Breznik, izvršna producentka, infopeka@infopeka.org, 00386 2 300 68 50