Palestinska animacija: oblike odpora

Četrtek, 26. 9. 2023 ob 14.00 / Verinjski dvor, velika dvorana

Pomanjkljivo znanje, utišani palestinski glasovi, nedostopnost informacij in neskladja v metodah interpretacije in razumevanja palestinske umetnosti ter kulture so bili razlogi, da se je ekipa StopTrik odločila organizirati okroglo mizo, s katero bodo osvetlili skupnost palestinskih animatorjev, ki niso bili deležni zaslužene pozornosti oziroma niso imeli priložnosti biti slišani ali videni.

Filmski festivali so prakse, kjer se oblikujejo kanoni in kot takšni pogosto reproducirajo ustaljena stališča, krepijo hierarhije in utrjujejo predhodne vzorce priznavanja. Festivali s težavo naslavljajo sporne problematike. Zato dajmo na StopTriku narediti drugače. Vsa morebitna vprašanja o animiranih delih, ki so jih ustvarili umetniki v Gazi, na Zahodnem bregu in v diaspori, lahko zdaj naslovimo na Samiro Badran, palestinsko vizualno umetnico, ki živi v Barceloni in je režiserka animiranega filma Spomin zemlje (2017, Španija), Ahmada Saleha, palestinskega animatorja, ki živi razpet med Savdsko Arabijo, Nemčijo in Jordanijo, ter Patrizio Roletti, umetniško vodjo festivala kratkega filma Nazra Palestine iz Italije.

Začnimo z osnovami – kakšne so posebnosti palestinskega filma ter kakšne so vizualne in avdiovizualne tradicije palestinskega animiranega filma? Kakšni umetniški vplivi so značilni za animatorje v Palestini in diaspori? Kako se te skupine razlikujejo v svojih strategijah reprezentacije? Katere šole, izobraževalni centri in filmski festivali imajo ključno vlogo pri razvoju identitete palestinske animacije? Koliko priložnosti imajo palestinski filmarji/animatorji in umetniki nasploh, da pripovedujejo svoje zgodbe ter zgodbe o okupaciji in apartheidu? Kako se animacija uporablja kot emancipatorno orodje za družbene in politične spremembe? Kakšna je vloga filmske industrije (in znotraj nje animacijske industrije) pri spreminjanju mednarodnega dojemanja dogajanja na okupiranih palestinskih ozemljih? Kako lahko podpremo palestinsko animatorsko skupnost?

Na panelu bo predvajan tudi video Haneen Koraz, učiteljice stop animacije in trenerke, ki zdaj živi kot notranje razseljena oseba v begunskem taborišču v Deir al-Balahu. Haneen Koraz je izkušena ustvarjalka filmov v tehniki stop animacije, ki je sodelovala z različnimi umetniškimi in kulturnimi združenji, ki delujejo v Gazi (med njimi tudi z organizacijo Theatre Day Productions; je prejemnica Nagrade za sodelovanje za odličnost v kulturnem sektorju 2022, ki jo je podelilo združenje Taawon Welfare Association). Njena prizadevanja so bila še posebej usmerjena v opolnomočenje žensk in mladih deklet z okvaro sluha. Haneen in njena ekipa (Nour A-Jawad in Shorook Darwish) v taborišču zdaj vodijo delavnice animacij za ženske in otroke, da bi jim tako pomagali pri soočanju z grozotami, ki so jih doživeli. Od maja do avgusta 2024 so bili na spletu objavljeni štirje filmi z delavnic, med njimi tudi Dan v šotoru. Ta film, ki je nastal na delavnici predstavlja vsakodnevne izkušnje otrok v begunskem taborišču. Otroci govorijo o pomanjkanju spanja, umazanih straniščih, čakanju v vrsti na vročini, jezi odraslih, nočeh, polnih lakote. To počnejo na način, kot otroci običajno govorijo o vseh vrstah reči – s šalami, norčevanjem iz staršev, animiranjem likov, narisanih v živahni, intenzivni barvni paleti. Oh, moja glava, moje srce, kaj bomo danes počeli, joka mati v zadnjem prizoru, in tudi to srce parajočo vrstico so napisali sodelujoči otroci. Več o Haneen Koraz lahko najdete na naši spletni strani (poiščite članek: Animation against Despair: Stop Motion Workshop in Deir al-Balah Refugee Camp in Gaza). Upamo, da boste razmislili o donaciji za Haneenino kampanjo zbiranja sredstev Haneenino kampanjo zbiranja sredstev.

Samira Badran je palestinska vizualna umetnica, ki živi v Barceloni v Kataloniji. Njen oče, umetnik Jamal Badran, je imel odločilno vlogo pri njenem razvoju kot umetnice. Leta 1976 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Kairu, med letoma 1978 in 1982 pa je študirala jedkanico in slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Firencah. Njena dela se osredotočajo na njeno dojemanje palestinske stvarnosti pod okupacijo. Kolektivni spomin, utesnjenost in negibnost so nekateri od konceptov, ki jih je raziskovala v svojih nedavnih delih. Običajno eksperimentira z različnimi tehnikami, kot so risbe s tušem, akvarel, akrilno slikarstvo, kolaž, risanje na fotografijo, grafika in animacija. Njena animacija Spomin na zemljo odraža stanje človeka pod jarmom različnih oblik nasilja, kolektivni spomin in identiteto kot oblike odpora.

Ahmad Saleh je palestinski in jordanski pisatelj, režiser in filmski producent. Magistriral je iz digitalnih medijev na Univerzi za umetnost v Bremnu ter iz pisanja in režije na Akademiji za medijske umetnosti v Kölnu. Večino študijskih let je preživel v Nemčiji, kjer je nekaj časa tudi živel. Čeprav se ni rodil v Palestini, jo je velikokrat obiskal in vsakič so mu v mislih ostale podrobnosti in zgodbe, ki si jih je želel povedati na svoj način in tako, kot jih je videl na svoje lastne oči. Njegov prvi film, House, je leta 2012 osvojil drugo mesto na Nagradi za nemški kratki film, njegov drugi film, Ayny, pa je leta 2016 prejel oskarja. Pred kratkim je dokončal svoj tretji kratki film, Night, trenutno pa pripravlja svoj prvi celovečerni film.

Patrizia Roletti je umetniška vodja festivala kratkega filma Nazra Palestine. Sprva je delala kot koordinatorka, nato pa kot vodja produkcije pri različnih projektih, kot so Pasijon Mela Gibsona, Življenje pod vodo Wesa Andersona, Gospod in gospa Smith Douga Limana. Leta 2011 se je preselila v Pariz, kjer je soustanovila Festival Ciné-Palestine (Dnevi palestinskega filma, 2014), prvi palestinski filmski festival v prestolnici, ki je postal pomemben dogodek palestinskega filma v Parizu. 

Nazra Palestine Short Film Festival je potujoči filmski projekt o Palestini in iz Palestine. Ustanovljen je bil leta 2017 iz sinergije različnih združenj, prostovoljcev in državljanov, navdušenih nad Bližnjim vzhodom, kinematografijo in solidarnostjo s palestinskim vprašanjem. Teko let so ostali nameni projekta nespremenjeni, v luči zgodovinskih okoliščin zadnjih nekaj mesecev pa še bolj jasni in potrebni. Nazra v arabščini pomeni »pogled«, uporablja oko kot svoj logotip in film kot svoj medij. Festival si prizadeva razširiti obzorja tako tistih, ki so že seznanjeni s palestinskim vprašanjem, kot tudi tistih, ki se z njim seznanjajo prvič. Skozi filmski objektiv Nazra služi kot filter in orodje kulturnega upora, saj pripoveduje zgodbe Palestincev. Nazra želi biti arhiv palestinskih kratkih filmov, prikazati njihov avantgardni duh in okrepiti glasove palestinskih avtorjev, ki sicer morda ne bi bili slišani. 

Moderatorka: Urška Breznik